PODNEBJE

Tipično prehodno območje, kjer se srečujeta in mešata omiljena alpska klima in omiljena panonska klima. Podnebje je zmerno kontinentalno ali tudi subpanonsko (topla poletja, suha in sončna zgodnja jesen ter ostra zima).

KOLIČINA PADAVIN

Tabela 1: Srednje mesečne in letna količina padavin v mm.

JAN.   FEB.   MAR.   APR.   MAJ   JUN.   JUL.   AVG.   SEP.   OKT.   NOV.   DEC.   LETNO

39     43       88        95      56    126      68      50     132     144     150      69      1018

Iz tabele je razvidno, da največ padavin pade v jesenskih mesecih (september, oktober, november), najbolj sušna meseca sta zimska meseca januar in februar, zelo malo padavin pade tudi meseca avgusta. Letnih padavin je v povprečju 1018 mm.

--------------------------------------------------------------------------------

SREDNJE MESEČNE IN LETNE TEMPERATURE

Na območju gozdnatih Haloz ni nobene vremenoslovne postaje, zato smo za podrobnejši prikaz klimatskih razmer uporabili podatke najbližje postaje v Podlehniku, ki je od Žetal oddaljena 10 km.

Tabela 2: Srednje mesečne in letne temperature v 0C za vremenoslovno postajo Podlehnik

Januar        -1,7
Februar      0,0
Marec         4,4
April           10,0
Maj            14,2
Junij           18,1
Julij            19,8
Avgust        18,9
September  15,6
Oktober      9,9
November   5,0
December   0,8
Letna          9,6

Srednja letna temperatura je 9,6o C, srednja temperatura v mesecih junij, julij in avgust pa je 18,9o  C.

VETROVNOST

Prevladujejo zahodni vetrovi kot element zahodne cirkulacije, še posebej od spomladi do jeseni. Med zahodnimi vetrovi je najpogostejši jugozahodni veter, ki piha najpogosteje v času vegetacije. Sledi pravi zahodnik in nato severozahodnik.

V hladnem delu leta nastopijo pogosto severni vetrovi. Južni vetrovi pihajo bolj poredko. Najbolj vetroven je mesec april. Večina vetrov ima manjšo ali srednjo jakostno stopnjo. Močnejši vetrovi nastopajo kratkotrajno ob nevihtah.

PRST

Distrične prsti na različnih nekarbonatnih kamninah se prepletajo z rjavo prstjo in redzinami, zaradi večje reliefne energije je gozdnatost večja.

Macelj: na nekarbonatnih kamninah so se razvile distrične rjave prsti in rankerji. So slabo nasičeni z bazami, pokrivajo strma pobočja in so primerni za gozdove.

Donačka gora: je podaljšek V Karavank, zgrajena iz apnenčevih karbonatov, pokrivajo jo plitve redzine in rjave prsti, porasle z gozdom.

VODOVJE

Vodna mreža je gosto razvita. Večji potoki, ki teko v Dravinjo, so zelo kratki v smeri proti S, SV ali SZ.

Potok Rogatnica, ki je najmočnejši haloški potok (17 km) in izvira v severnem delu Bočko-Maceljske gorske pregrade, je na tem območju izoblikoval med Donačko goro in Macljem precej široko zarezo. Po njej poteka zložen preval čez pogorje, ki ga uporablja cesta od Žetal do Rogatca.

RASTJE

V gozdovih prevladujejo bukev, hrast in jelša. V dolini na prisojnih pobočjih so manjše njive, travniki, nekaj je tudi sadovnjakov in vinske trte, prevladujejo pa gozdovi.